Avstrijci zahtevajo jasne meje: rabo zemlje je treba ustaviti!

Avstrijci zahtevajo jasne meje: rabo zemlje je treba ustaviti!

Nova raziskava kaže, da je avstrijsko prebivalstvo močno zainteresirano za učinkovitejše ukrepe za zaščito tal. Po raziskavi, ki jo je za WWF izvedel inštitut za trg, bi si 76 odstotkov sodelujočih želelo strožje zakone za urejanje rabe zemljišč in preprečevanje razvoja krajine. Raziskava je potekala med 10. in 15. novembrom 2025 in vključuje 1000 reprezentativnih intervjujev, z razponom nihanja +/- 3,16 odstotka.

Posebej jasna je želja po zavezujoči zgornji meji porabe zemlje. Takšen ukrep podpira okoli 74 odstotkov anketiranih. Nasprotno jih le 20 odstotkov meni, da so politična prizadevanja zadostna, 66 odstotkov pa dvomi v neustrezno izvajanje obstoječih ukrepov.

Družbene skrbi in pričakovanja

Zaskrbljenost prebivalcev zaradi izgube dragocenih habitatov za rastlinstvo in živalstvo je izjemno velika. Več kot 40 odstotkov vprašanih je izrazilo zaskrbljenost zaradi povečanih poplav, 34 odstotkov pa jih skrbi izguba rodovitnih polj. Več kot 31 odstotkov jih skrbi tudi porast vročinskih valov poleti. Strokovnjak WWF Simon Pories poziva politike, naj ponovno strukturno razmislijo o prostorskem in prometnem načrtovanju. Predlaga možnosti, kot sta ozelenitev davčnega sistema in odprava okolju škodljivih subvencij.

Pomemben vidik raziskave je razširjeno mnenje, da se razvoj krajine dojema kot »preveč« ali »precej preveč«. Le 5 odstotkov jih meni, da bi bila dodatna gradnja upravičena.

Politični okvirni pogoji in potreba po ukrepanju

Poudariti je treba tudi pomen tal kot neobnovljivega vira, ki izpolnjuje številne ekološke, ekonomske, socialne in kulturne funkcije. Po mnenju Zvezne agencije za okolje je vrhnja plast zemlje, ki vsebuje humus, nepogrešljiva za kmetijstvo in kot življenjski prostor za živali, rastline in mikroorganizme. Sedanje površinsko tesnjenje je imelo dramatičen vpliv na te ekološke funkcije.

Zgodovinsko gledano je zvezna vlada leta 2002 postavila cilj omejitve rabe zemljišč za poselitvene in prometne projekte na največ 30 hektarjev na dan. Vendar je bila v obdobju od 2010 do 2013 ugotovljena povprečna poraba 73 ha na dan, kar jasno kaže, da je treba ukrepati. Zvezna agencija za okolje zato načrtuje pravne podlage za izboljšanje prostorskega načrtovanja in med drugim predlaga vnos klavzul o varstvu podnebja v zakon o prostorskem načrtovanju.

Prihodnji razvoj prostorskega načrtovanja mora upoštevati tudi rabo podzemlja, pri čemer se bodo komercialne zahteve povečevale. Pričakovati je konflikte pri uporabi virov, kot sta pitna voda in surovine. Trajnostni razvoj, ki usklajuje individualne interese in interese skupnega dobrega, zato postaja osrednji izziv.

Rezultati raziskave na splošno kažejo, da si tako javnost kot strokovnjaki želijo jasno usmeritev političnega odločanja. Videti je treba, ali bodo te zahteve prevedene v konkretne ukrepe za trajnostno zmanjšanje izgube tal v Avstriji in zaščito dragocenih habitatov.