Velikanska rast možganov: Koliko dela spremeni naše mišljenje!

Velikanska rast možganov: Koliko dela spremeni naše mišljenje!

Nedavna študija iz Koreje kaže, da lahko podaljšani delovni čas povzroči merljive spremembe v možganih. Glede na to raziskavo, objavljeno 14. maja 2025, ljudje, ki delajo 52 ur ali več na teden, kažejo presenetljive razlike v primerjavi s strokovnjaki z rednim delovnim časom. Raziskave so pokazale, da je medialni čelni reženj približno 20 odstotkov večji pri tistih z velikimi delovnimi obremenitvami. To bi lahko vplivalo na kognitivno delovanje, kot pojasnjuje Wolfgang Lalouschek, dunajski zdravnik medicine dela. Večje možganske regije bi torej lahko pomenile večjo kognitivno zmogljivost.

Vendar študija obravnava tudi morebitne negativne posledice. Ljudje, ki veliko delajo, so bolj dovzetni za stres. Zanimivo je, da se ugotavlja, da je notranji odnos do dela ključen. Zaposleni, ki vidijo svoje delo kot smiselno, lahko bolje kompenzirajo stres. Izkazalo se je, da dojemanje dela kot dragocenega poklica zagotavlja zaščito pred škodljivimi učinki stresa in krepi rezultate.

Vpogled v svet dela

Razprava o delovnem času in njegovih vplivih na zdravje je zelo pomembna tudi v širši poklicni znanosti. Po Wissenschaft.de morajo biti zaposleni dolgoročno produktivni in zadovoljni s svojim delom. V tem kontekstu so delodajalci začeli ponujati različne modele delovnega časa, da bi lažje usklajevali delo in zasebno življenje. A hkrati strokovnjaki opozarjajo, da pretiran stres lahko bistveno zmanjša produktivnost.

Pravni predpisi v mnogih državah zahtevajo redni delovni čas osem ur na dan in 40 ur na teden. V izjemnih primerih pa se lahko dovoli do 60 ur na teden, čeprav to običajno velja le za kratka obdobja. Fleksibilna ureditev delovnega časa bi teoretično lahko okrepila časovno suverenost zaposlenih, vendar je treba paziti, da le-ta ne povzroči preobremenjenosti.

Tveganja in izzivi

Preteča nevarnost dolgih delovnih ur je vedno bolj zabrisana meja med delom in prostim časom, zlasti pri možnostih domače pisarne. To lahko ogrozi zaščito zaposlenih, saj ločnica med poklicnim in zasebnim življenjem pogosto ni več jasna. Pritisk, da mora biti stalno na voljo, lahko vodi tudi do skrajšanega časa okrevanja, kar negativno vpliva na splošno dobro počutje.

Študija opozarja tudi na dolgoročna zdravstvena tveganja, povezana s čezmernim delom, vključno z utrujenostjo, težavami s spanjem in povečanim tveganjem za resne bolezni. Predvsem se pogostost nezgod močno poveča z daljšim delovnim časom, kar ima lahko v kritičnih poklicih usodne posledice. Veliko tveganje za podjetja predstavljajo tudi prevelike delovne obremenitve, saj lahko povzročijo večjo fluktuacijo, pogostejše bolniške odsotnosti in splošni padec produktivnosti.

Če povzamemo, lahko rečemo, da so delodajalci in delojemalci zagotovo našli različne načine za soočanje z izzivi sodobnega sveta dela. Prilagodljivi delovni modeli, ki spoštujejo zdravje zaposlenih, hkrati pa povečujejo njihovo zadovoljstvo in produktivnost, so ključnega pomena. Vendar je treba vedno posvetiti pozornost ravnotežju med delovno obremenitvijo in družbenim življenjem, da bi spodbudili trajnostno in zdravo delovno okolje.