Veleposlanik Ljubinski zapušča Avstrijo: Kaj je ostalo od misije?

Veleposlanik Ljubinski zapušča Avstrijo: Kaj je ostalo od misije?

Dmitriju Ljubinskemu, dolgoletnemu veleposlaniku Ruske federacije v Avstriji, bo v naslednjih tednih prenehala funkcija na Dunaju. Napoved bližajoče se razrešitve je bila objavljena prek objave na Facebooku v četrtek. Naslednik še ni znan, Rusija pa ni zaprosila za novega veleposlanika oe24 poročali.

Lyubinski, ki ga je 10. avgusta 2015 imenoval predsednik Putin, je med skoraj desetletnim mandatom na Dunaju videl tako široke dvostranske priložnosti kot dramatične omejitve, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja 2022. Od takrat so bili Lyubinski in njegovi kolegi diplomati večinoma izključeni iz uradnih avstrijskih dogodkov, kar je zaostrilo diplomacijo med državama. Še posebej opazna je bila odsotnost avstrijskih predstavnikov na sprejemu ob dnevu Rusije, kjer je bil le podjetnik Siegfried Wolf.

Diplomatski učinki in kritika

Ljubinski je novinarjem dejal, da je bil njegov čas v Avstriji zaznamovan s "mnogimi leti, ki niso bila lahka". Kot dosežek je posebej izpostavil pobude v zvezi z veliko domovinsko vojno. Kljub temu se je pritožil nad negativnim poročanjem avstrijskih medijev, ki po njegovem mnenju slikajo izkrivljeno sliko Rusije. Ljubinski je kritiziral tudi nevtralnost Avstrije. Opozoril je na pomanjkanje agende za resen dialog in izpostavil, da je tamkajšnji politični vrh škodil diplomatski tradiciji Dunaja.

Medtem je ukrajinski veleposlanik v Avstriji Vasyl Khymynets razmere v Ukrajini označil za brutalne in genocidne. Poudarja, da je mir možen le, če Rusija preneha z vojaškimi aktivnostmi. kako danes je kritiziral Khymynetove mirovne predloge, ki so oblikovani brez Ukrajine, in opisal članstvo v Natu kot najučinkovitejšo pot za mir in varnost v Evropi. Grožnja iz Rusije je osrednje vprašanje, ki postavlja pod vprašaj sodoben pomen avstrijske nevtralnosti.

Problematični odnosi Avstrije z Rusijo

Avstrija je v preteklosti pogosto nastopala kot nevtralna posrednica v mednarodnih konfliktih, trenutne geopolitične razmere pa to nevtralnost postavljajo na preizkušnjo. Odvisnost od uvoza ruskega plina, ki kljub mednarodnim kritikam še vedno predstavlja dve tretjini avstrijske oskrbe s plinom, je drugo eksplozivno vprašanje. Nekdanji šef OMV Gerhard Roiss je kritiziral to odvisnost in dolge pogodbe o dobavi plina do leta 2040.

Nekatera avstrijska podjetja še naprej poslujejo v Rusiji, kar spodbuja razpravo o avstrijsko-ruskih odnosih. Društvo avstrijsko-ruskega prijateljstva ostaja aktivno, FPÖ, stranka s tradicionalno dobrimi odnosi z Rusijo, pa državnemu svetu še naprej vlaga Rusiji prijazne predloge. Kritizirajo tudi medijsko poročanje o ukrajinski vojni, zlasti Kronen Zeitung in ORF, saj pogosto širi proruske narative, kot je npr. taz opombe.

Čeprav je avstrijska humanitarna pomoč Ukrajini, ki je od začetka vojne znašala okoli 750 milijonov evrov, priznana, je po mednarodnih standardih ocenjena kot neustrezna. Kancler Karl Nehammer je ponovno potrdil nevtralnost Avstrije, vendar ni nobenih znakov preoblikovanja ali umika obstoječih političnih odnosov z Rusijo.