Ohranite narečje! Hannes Scheutz o prihodnosti našega jezika

Hannes Scheutz, germanist iz Salzburga, govori o zaščiti narečja in priporoča vzgojo otrok v narečju. Ali območja brez narečja tvegajo jezikovno raznolikost? Odkrijte več!
Hannes Scheutz, germanist iz Salzburga, govori o zaščiti narečja in priporoča vzgojo otrok v narečju. Ali območja brez narečja tvegajo jezikovno raznolikost? Odkrijte več! (Symbolbild/DNAT)

Ohranite narečje! Hannes Scheutz o prihodnosti našega jezika

narečje, oblika izražanja z globokimi kulturnimi koreninami, se lahko sooči z zahtevno prihodnostjo. Hannes Scheutz, priznani germanistični in narečji raziskovalec na univerzi v Salzburgu, izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega izumrla regionalnih narečja. "Smo v procesu ustvarjanja posebnih con, v katerih je narečje vedno manj prisotno, kar je izjemno," razlaga Scheutz. Ta delitev ne bi mogla samo pomeniti izgube kulturne identitete, ampak je vplivala tudi na razumevanje jezika mladih.

Za Scheutza je ključnega pomena, da otroke vzgajajo v maternem jeziku, to je v narečju. Trdi, da lahko razumevanje in govorni narečji podpirajo poznejše veščine učenja tujih jezikov. V vse bolj globaliziranem svetu govor postaja vse pomembnejši. Če otroci že zgodaj razumejo narečje, lahko bolje zapišejo tudi druge jezike.

Poglejte vrednost narečja

Narečje pogosto uživa nižji prestiž v primerjavi z visokim jezikom, pravi Scheutz. To ni upravičeno. Uporaba narečja se pogosto razlaga kot znak oblikovanja OZN ali manj inteligence, kar skorajda ne pravi, da je kulturna dediščina in korenine našega jezika. "Narečje ni samo komunikacijsko sredstvo, ampak tudi nosilec zgodovine, običaje in regionalne identitete," pravi.

Zavezanost živeti in spodbujanju narečja bi lahko postala vse bolj pomembna glede na te izzive. Scheutz opozarja na posledice nacionalnega izginotja narečja in privlačnosti staršem, vzgojiteljev in družbe kot celote, da bi aktivno delali za ohranjanje jezikovne raznolikosti.

Te misli so okrepljene s stalnim razvojem, v katerih so narečja v vsakdanjem življenju vse manj pogosta. Potreba po komunikaciji v enotnem visokem jeziku, zlasti v šolah in ob uradnih priložnostih, pomeni, da je v narečju manj vrednosti. Ta uporaba bi lahko razširila jezikovne meje, hkrati pa zmanjša tudi kulturno globino, ki je zasidrana v narečjih.

Za več informacij o tej temi lahko članek preberete o www.sn.at.at.at.at