Karner v Parizu: Zagotovite meje EU in ustavite nezakonito migracijo!

Karner v Parizu: Zagotovite meje EU in ustavite nezakonito migracijo!

Paris, Frankreich - Notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) odpotuje v Pariz, da bi se srečal s svojim francoskim kolegom Bruno Retailleau. Osredotočenost seje je na skupnih ukrepih proti nezakonitim migracijam in vlačilcem, kot poroča [OE24]. Karner poudarja potrebo po zaščiti zunanjih meja EU in prisili deportacije iz Evrope, kar se mu zdi ključnega pomena za skupni evropski azilni sistem (GEAS).

Druga osrednja tema pogovora je nujnost izvajanja paketa za azil EU in migracije. Poudarjeno je, da odprta struktura zunanjih meja EU omogoča migrantom, da naredijo aplikacijo za azil, četudi je veliko teh aplikacij zavrnjenih. To težavo priznava Komisija EU, ki deluje na novi GEAS, katere podrobnosti želijo 23. septembra uvesti šef komisije Ursula von der Leyen, kot je mogoče prebrati v informacijah [FPOE].

izzivi evropske migracijske politike

Izzivi, ki izhajajo iz trenutnih selitvenih razmer, so raznoliki. Dublinski sporazum pušča odgovornost za prošnje za azil v prvi državi EU, ki jo vstopi migrant. Države, kot sta Grčija in Italija, so še posebej poudarjene, ker pogosto delujejo kot prve stične točke. Avstrija in Nemčija po drugi strani trpita tudi zaradi velike količine prosilcev za azil, čeprav nista na zunanji meji.

Posebno resen problem ostaja nezadostno število deportacij ilegalnih migrantov. Leta 2019 je 514.000 državljanov tretjih držav prejelo naročilo za odhod, le 162.000 pa je zapustilo EU. To pomeni, da več kot 650.000 državljanov tretjine še naprej ilegalno živi v EU. Pritisk na obstoječi sistem raste, ker primanjkuje praktičnih rešitev za izboljšanje situacije, ki so jasno opisani v analizah [FPOE].

pravna migracija kot pristop rešitve

Drug vidik, ki spada v razpravo o migracijah, je potreba po ustvarjanju pravnih migracijskih poti. Ponavljajoče se lahko tiste, ki potrebujejo zaščito neposredno v EU, pripeljejo v EU, kar bi zmanjšalo odvisnost od vlačilcev. Leta 2019 je na primer približno 31.000 ljudi prišlo v EU s pomočjo leče za preselitev, medtem ko je bilo predloženih več kot 720.000 prošenj za azil.

Poleg tega so za evropsko gospodarstvo pomembni visoko usposobljeni delavci iz držav, ki niso članice EU. Leta 2023 je približno 89.000 ljudi prejelo modro karto EU, največji delež pa je pokazala Nemčija. Ta pravni način je pomemben za trg dela, kot kažejo najnovejša statistika [Eurostat]. Potreba po vključitvi usposobljenih strokovnjakov v EU ostaja pomemben dejavnik v okviru migracijske politike.

Prihajajoči dialog med Karnerjem in Retailleau bi lahko bil ključnega pomena za prihodnjo migracijsko politiko EU. Oba ministra se soočata z izzivom izvajanja učinkovitih rešitev, ki zagotavljajo varnost zunanjih meja in izboljšajo pravni okvir za migracije.