Strokovnjak opozarja: Vojna med Natom in Rusijo – odštevanje do leta 2027!

Strokovnjak opozarja: Vojna med Natom in Rusijo – odštevanje do leta 2027!

Britanski vojaški strokovnjak Ed Arnold iz Royal United Services Institute (Rusi) je v zadnjih komentarjih izpostavil resnično nevarnost vojaškega spopada med Rusijo in Natom. Po Arnoldovih besedah ​​bi lahko takšna vojna izbruhnila že leta 2027, Baltik pa bi bil tarča možnega žarišča. To odpira zaskrbljujoča vprašanja o orožarski strategiji držav Nata, zlasti Nemčije.

Bundeswehr mora nujno hitreje izvajati svoje izdatke za obrambo, namesto da jih raztegne na deset let. Arnold poziva k hitremu povečanju zalog preizkušenih oborožitvenih sistemov, zlasti na področju artilerijskega streliva. Priporočeni oborožitveni sistemi vključujejo na primer križarsko raketo Taurus, glavni bojni tank Leopard 2 A8 in oklepno transportno vozilo Boxer, ki so vsi ključni za prihodnjo vojaško operativno zmogljivost.

Naložbe v oborožitev in vojaške priprave

Arnold poudarja, da so se sistemi zračne obrambe, kot sta IRIS-T in protiletalski tank Gepard, izkazali za izjemno učinkovite v ukrajinskem konfliktu. Poudarja, da bi morala Nemčija opustiti idejo o pridobitvi tehnološko boljših ameriških oborožitvenih sistemov, kot sta F-35 in zračna obramba Patriot. Namesto tega je treba proizvajati robustne in zanesljive sisteme v velikih količinah. Zlasti vse večji pomen brezpilotnih letal za sodobno bojevanje zahteva močno povečanje proizvodnih zmogljivosti v Nemčiji.

Suwalki Gap, kopenska povezava med Poljsko in Litvo, je opredeljena kot potencialni sprožilec konflikta. Arnold tudi opozarja, da bi lahko nenamerni vojaški nesporazumi ali stopnjevanja med državami Nata in Rusijo kadarkoli privedli do velikega konflikta.

Nato in vojaška mobilnost

Od leta 2014 se Nato osredotoča na ponovno vzpostavitev verodostojnega odvračanja in obrambe. Ta strategija zahteva pomembne prilagoditve v razporeditvi vojaških sil in procesih odločanja. Po dolgi fazi kriznega upravljanja je vrnitev k obrambi zavezništva dobila novo nujnost z zmanjšanjem Natovih poveljstev in števila osebja, da bi še vedno lahko dejansko vodili »nujne vojne«.

V tem kontekstu postaja vse pomembnejša Natova pobuda o pripravljenosti 4-30, katere cilj je v 30 dneh narediti 30 eskadrilj bojnih letal, 30 velikih vojaških ladij in 30 bojnih bataljonov operativnih. Osrednja tema Natove strategije ostaja vojaška mobilnost, ki jo otežujejo infrastrukturni izzivi in ​​regulativne zahteve. Države Nata so okrepile vaje za premestitev večjih enot, da bi bile bolje pripravljene na morebitne grožnje.

Glede na napete geopolitične razmere in Arnoldova opozorila je za zagotovitev varnosti v Evropi nujen hiter in odločen odziv držav Nata. Po besedah ​​Arnolda bi lahko konflikt z Rusijo postal realnost leta 2027, če ne bodo takoj sprejeti ustrezni ukrepi.

Številni izzivi, s katerimi se danes sooča Nato, so posledica strateških sprememb po koncu hladne vojne. Za krepitev zaupanja in verodostojnosti znotraj zavezništva so bistvenega pomena reforme in prilagoditve vojaških struktur.

kako dunaj.at poročila so mednarodne varnostne razmere za mnoge države zaskrbljujoče. Možnost oboroženega spopada med državami Nata in Rusijo še vedno obstaja, dodatno pa jo spodbujajo geopolitične napetosti. Pripravljenost držav in zavezništev, zlasti Nata, je ključnega pomena za zoperstavljanje tovrstnim grožnjam.

Ed Arnold v poročilu nujno opozarja nau.ch da bi lahko konflikt v Baltiku hitro eskaliral, in poziva k proaktivnim ukrepom. Takšna stališča podpirajo analize o potrebi po stabilnih obrambnih strategijah, kot so te na swp-berlin.org so predstavljeni, utemeljeni.