Zgodnje opozorilo o demenci: Prepoznajte motnje spanja kot grozljivo tveganje!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Ugotovite, kako lahko motnje spanja kažejo na demenco in kateri preventivni ukrepi so pomembni.

Erfahren Sie, wie Schlafstörungen Hinweise auf Demenz liefern können und welche Maßnahmen zur Prävention wichtig sind.
Ugotovite, kako lahko motnje spanja kažejo na demenco in kateri preventivni ukrepi so pomembni.

Zgodnje opozorilo o demenci: Prepoznajte motnje spanja kot grozljivo tveganje!

Tveganje za demenco bi lahko zaznali naše spalne navade, veliko preden se simptomi dejansko pojavijo. Nedavne raziskave kažejo, da motnje spanja, zlasti v fazi REM spanja, fazi telesa, v kateri doživljamo žive sanje, veljajo za opozorilne znake nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva ali Parkinsonova bolezen. Ta ugotovitev temelji na kanadski študiji, ki kaže, da imajo ljudje, ki imajo težave s spanjem v ciklu REM, povečano tveganje za razvoj demence do 100 odstotkov – in to leta pred diagnozo, poroča Fuldaer Zeitung.

Nemško društvo za Alzheimerjevo bolezen trenutno navaja približno 1,8 milijona ljudi z demenco v Nemčiji, pri čemer število bolezni v zadnjih letih vztrajno narašča. Simptomi demence, ki vključujejo zmedenost, izgubo spomina in težave v vsakdanjem življenju, pogosto privedejo do pozne diagnoze. Poleg tega obsežna epidemiološka študija kaže, da imajo ljudje, ki v srednjih letih spijo manj kot sedem ur na noč, znatno povečano tveganje za razvoj demence v starosti. Zlasti ljudje, ki spijo šest ali manj ur, poročajo o 22 do 37 odstotkih višji stopnji demence, glede na raziskavo v Študija dr. Severine Sabia dokazati.

Vpliv trajanja spanja na tveganje za nastanek bolezni

Trajanje in kakovost spanja imata ključno vlogo pri preprečevanju demence. Po podatkih Alzheimer Research Initiative med spanjem potekajo pomembni regenerativni procesi, med katerimi se odstranijo škodljive snovi, kot je protein amiloid-beta. Kronično pomanjkanje spanja bi lahko povzročilo kopičenje tovrstnih strupenih beljakovin v možganih, kar bi lahko utrlo pot do bolezni. Raziskave kažejo, da je za zmanjšanje tveganja najbolj koristno spanje v povprečju sedem ur na noč, medtem ko daljši spanec (>8 ur) prav tako predstavlja povečana tveganja, kot kaže povezava med spalnimi navadami in zdravstvenim stanjem.

Če povzamemo, sta vzorca in kakovost spanja bistvenega pomena za zmanjšanje tveganja kasnejše demence. Procesi čiščenja možganov, ki se odvijajo med spanjem, poudarjajo velik pomen mirnih noči. Preventivni ukrepi ne bi smeli vključevati le telesne dejavnosti in zdrave prehrane, temveč bi morali biti namenjeni tudi zagotavljanju rednega in zadostnega spanja, da bi trajnostno spodbujali zdravje nevronov.