Podnebna konferenca COP30: Prihodnost načrta Belem ogrožena!

Podnebna konferenca COP30: Prihodnost načrta Belem ogrožena!

Danes, 9. novembra 2025, se je v brazilskem mestu Belem začela 30. konferenca ZN o podnebnih spremembah. Datum je na deseto obletnico Pariškega podnebnega sporazuma, ki tvori globalni okvir za varstvo podnebja. Konferenca je vedno bolj nujna, saj poročila ZN in strokovnjakov kažejo, da globalna prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja ne dosegajo zastavljenih ciljev. Kot poroča Kleine Zeitung, je generalni sekretar ZN António Guterres v uvodnem govoru poudaril, da svet ni dosegel cilja Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na največ 1,5 stopinj Celzija.

Napredujoče globalno segrevanje se odraža v povečanju števila naravnih nesreč, ki povzročajo uničujočo škodo tako okolju kot gospodarstvu. Namen konference je delo na novih načinih za učinkovit boj proti podnebni krizi in spodbujanje globalnega sodelovanja pod geslom »Mutirão«, kar pomeni skupna prizadevanja. Čeprav Pariški sporazum velja za uspeh, dosedanji napredek ostaja nezadosten, kot poudarja član n-tv. Sporazum, ki ga je podpisalo 195 držav med COP21 decembra 2015, je namenjen ohranjanju globalnega segrevanja "precej pod" 2 stopinjama Celzija, idealno pri 1,5 stopinje.

Globalni izzivi

Vendar trenutne razmere kažejo, da se cilj 1,5 stopinje vedno bolj zdi nedosegljiv. Po navedbah Zvezne agencije za okolje morajo države vsakih pet let predložiti nove, ambiciozne nacionalne prispevke za varstvo podnebja (NDC), da dosežejo napredek. Vendar zadnje poročilo o vrzeli v emisijah kaže, da dosedanji ukrepi ne zadoščajo za doseganje temperaturnih ciljev.

Vlade po vsem svetu, vključno z ZDA pod ponovno izvoljenim predsednikom Donaldom Trumpom, se vedno bolj soočajo z domačimi izzivi, ki imajo pogosto prednost pred potrebnimi ukrepi glede podnebnih sprememb. Desničarska nacionalistična gibanja v mnogih državah so sprožila demografske spremembe, vendar osredotočenost na ponovno oboroževanje in gospodarsko stabilnost pogosto vodi v zanemarjanje podnebnega vprašanja.

Kljub tem izzivom je dosežen napredek. Delež obnovljivih virov energije v svetovni energetski rasti se je močno povečal, delež električnih avtomobilov v novih vozilih pa se je z 1 % v letu 2015 povečal na 20 %. Poleg tega nameravajo države, kot sta Indija in Kitajska, do leta 2060 oziroma 2070 postati ogljično nevtralne, kar kaže na vse večji premik v miselnosti.

Avstrijski prispevek podnebni konferenci

Avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen se konference ne bo udeležil, kar je znak nedoslednega sodelovanja evropskih držav v ključnih pogajanjih. Pričakuje pa se, da bo okoljski minister Norbert Totschnig iz ÖVP v drugem tednu pogajanj podprl prispevek Avstrije k globalnim podnebnim ciljem.

Skratka, medtem ko se slavijo uspehi Pariškega sporazuma, bo pot do trajnostne prihodnosti dolga in pogosto polna ovir. Guterres in drugi vodilni glasovi poudarjajo nujno potrebo po globalnem sodelovanju za reševanje podnebne krize in doseganje dogovorjenih ciljev.