Parkirne pasti na Dunaju: Dunajčan se uspešno brani pred posegi v posest

Parkirne pasti na Dunaju: Dunajčan se uspešno brani pred posegi v posest

Na Dunaju razburja izjemen primer: neki meščan se je uspešno uprl tako imenovani »pasti parkirnega prostora« in zdaj toži samega sebe. Ta trend kaže na naraščajoče število tožb za poseg v lastnino v mestu, ki se je v zadnjih letih povečalo za skoraj 73 %. Medtem ko je bilo leta 2013 evidentiranih okoli 1657 tožb, jih je bilo lani že 2869. Večina teh tožb vključuje nedovoljeno parkiranje na domnevno zasebnih prostorih, pogosto na praznih parcelah ali na območjih, ki niso jasno označena kot zasebna.

Konkreten incident se je vrtel okoli Dunajčana po imenu Roman F., ki se je ujel v takšno past. Nekaj ​​sto evrov mu je zaračunalo podjetje, ker se je ustavil pred propadlo bencinsko črpalko, da bi naložil ženino kolo. Domnevni pristop podjetja je, da takšne tožbe predstavljajo donosen poslovni model s pritiskom na voznike, naj plačajo. Roman F. pa se je branil.

Postopek in nasprotna tožba

Roman F. je ob podpori financerja pravnih stroškov Juno Finanz AG (Jufina) vložil nasprotno tožbo zaradi domnevne kršitve varstva podatkov. Vrednost spora je znašala 5000 evrov, kar je bilo precej več od prvotnih zahtevkov tožnikov. Po besedah ​​Jufine so uradniki podjetja sumili, da so razvili strategijo, s katero bi prizadete voznike prisilili k hitremu plačilu.

Ko je Roman F. prejel tožbo, je poiskal pravni nasvet in ugotovil, da njegovo ustavljanje na javnem zemljišču urejajo cestno prometni predpisi. Nedavni članek na www.meinkreis.at poroča, da so v mnogih podobnih primerih nameščene nevidne kamere, ki posnamejo vozila, ki se ustavijo na domnevno zasebni posesti. Prizadeti so pogosto pod pritiskom, da podpišejo izjavo o prenehanju in plačajo visoke pravne stroške, da bi se izognili nadaljnjim pravnim sporom.

Napadalna taktika tožnika

Še posebej perfidna podrobnost v tem in podobnih primerih je, da žrtve pogosto spremljajo dokumenti, iz katerih so razvidne sodne odločbe v podobnih zadevah, pa tudi pismo ÖAMTC, v katerem drugim obtožencem svetuje, naj se ne upirajo. Ti dokumenti so pogosto redigirani, kar daje vtis, da je položaj tožnikov pravno bolj zdrav, kot je v resnici.

Stefan Schleicher, izvršni direktor podjetja Jufina, opisuje situacijo kot pravi "opozorilni stroj", katerega cilj je spodbuditi prizadete voznike k takšnim plačilom. F. je dobil tožbo zaradi neudeležbe tožnika in nadaljeval s postopkom proti podjetju, ker niso hoteli izročiti fotografskih dokazov.

Trenutno potekajo pogajanja glede objave teh fotografij. Ti posnetki se neposredno odzivajo na parkirno sifono in so lahko ključni za izid primera. Pravne in finančne posledice so znatne: sporni znesek 5.000 evrov trajno postavlja pod vprašaj prvotni zahtevek in lahko povzroči, da poslovni model tožnikov postane nedobičkonosen.

Strokovnjak priporoča, da vsak, ki prejme takšno tožbo, najprej vpraša pritožnika, kateri konkretni dokazi so na voljo. Poznavanje podatkov, shranjenih o domnevnem povzročitelju težav, je lahko ključnega pomena pri ocenjevanju, kako močni so pravni zahtevki. V mnogih primerih je pravno neškodljivo, če avto le kratek čas ostane na posesti nekoga drugega.

Incident nima le pravnih razsežnosti, ampak odpira tudi vprašanja o pravnih sivih conah in praksah tovrstnih tožb. Za več informacij o tej temi si lahko zainteresirani bralci ogledajo podrobno poročilo www.meinkreis.at preberi.