Podnebne spremembe kot nevarnost: Se nam obeta naslednja pandemija virusa?
Strokovnjaki svarijo pred novimi virusnimi grožnjami, kot sta denga in ptičja gripa. Virologija in preventiva sta v središču raziskav.
Podnebne spremembe kot nevarnost: Se nam obeta naslednja pandemija virusa?
V zadnjih izjavah o možnih prihodnjih epidemijah je univ. Prof. dr. Gerold Stanek z Medicinske univerze na Dunaju se je osredotočil na nevarnosti virusa denge in ptičje gripe. Po besedah Staneka bi gotovo lahko prišlo do »pandemije gripe«, predvsem v povezavi s podnebnimi spremembami, ki spodbujajo tudi širjenje komarjev v Avstriji. Ti komarji kot vektorji predstavljajo veliko tveganje za širjenje mrzlice denga, zato bi morali biti na »posebnem opazovanju«. V intervjuju z Avstrijski zdravniški časopis Navedel je, da je pomembna priprava na prihodnje skupine virusov in krepitev mednarodnega sodelovanja za vzpostavitev učinkovitih ukrepov za preprečevanje epidemij.
Tveganje za boreliozo in pomembne diagnoze
Glede lymske borelioze je Stanek pojasnil, da obstaja možnost okužbe v vseh avstrijskih zveznih deželah, saj imajo vsa območja primerne življenjske pogoje za klope. Poudaril je, da je incidenca borelioze v Avstriji v povprečju 0,6 na 100.000 prebivalcev na leto, kar ustreza približno 50.000 novim primerom letno. Posebno pozornost je treba posvetiti testiranju na lajmsko boreliozo, če se pojavijo tipični kožni simptomi, kot je erythema migrans – rdečina, ki običajno postane vidna šele nekaj dni po vbodu klopa. V primeru jasne diagnoze nadaljnje preiskave pogosto niso potrebne, je povedal v intervjuju za Avstrijski zdravniški časopis opozoriti.
Zaskrbljujoče je predvsem to, da se nevarnost okužbe poveča v vlažnih območjih, kjer se klopi najraje zadržujejo. Stanek je poudaril, da borelijo prenašajo klopi in da drugi insekti, kot so komarji ali pajki, niso odgovorni. Na širjenje borelioze lahko vplivajo tudi različni dejavniki, kot so geografske razlike in klimatske spremembe, ki zahtevajo tako raziskave kot preventivne ukrepe.