Suche
Mein Konto
Gasilska brigada rešila zapornika iz zataknjenega tunela za pobeg v Braziliji!
Zapornik v Braziliji se je med poskusom pobega zagozdil, zato so ga morali rešiti gasilci. Podrobnosti o reševanju in pobegu.
Gasilska brigada rešila zapornika iz zataknjenega tunela za pobeg v Braziliji!
Nenavaden incident v zaporu Francisco de Oliveira Conde v Braziliji je razgrel živce, ko je zapornik Alan Leandro da Silva poskušal pobegniti iz ustanove. Kopal je predor, a je na polovici obstal in so ga morali reševati gasilci. Ni jasno, kako je da Silva lahko delal neopazno in zakaj zaporniške oblasti niso prej opazile poskusa pobega. Med reševalno akcijo, ki je zahtevala uporabo udarnega kladiva, so mu v oporo dali stol, saj je čutil bolečine. Potem ko so ga rešili, so ga brez nadaljnjih incidentov takoj vrnili v celico. Kosmo poroča o izzivih, ki so jih morali premagati gasilci.
Ta pobeg ni prvi te vrste iz "Francisco de Oliveira Conde". Januarja 2020 je 29 zapornikov, ki so pripadali eni najnevarnejših kriminalnih združb v Braziliji, Primeiro Comando da Capital (PCC), pobegnilo skozi luknjo, ki so jo sami izkopali v svoji celici. Združili so moči in s pomočjo domačih vrvi preplezali steno. Policija je nemudoma sprejela ukrepe za povečanje varnosti na mejah, saj se je kriminalna grožnja te organizacije močno povečala. Wikipedia opisuje situacijo, ki se je odvijala v kontekstu vse večjega nasilja v regiji.
Ozadje brazilskega zaporniškega sistema
Brazilski zaporski sistem je znan po prenatrpanih celicah in slabih razmerah, saj je zasedenost zaporov 151-odstotna. Brazilija je s približno 760.000 zaporniki država s tretjo največjo populacijo zapornikov na svetu. Izkušnje zapornikov v običajnem sistemu so pogosto označene z mučenjem in slabim ravnanjem. Objekti APAC ponujajo alternativni pristop, ki je brez orožja in stražarjev ter se namesto tega opira na rehabilitacijo. V teh objektih, kot je združenje, ki ga je ustanovil Mario Ottoboni, živi okoli 4000 zapornikov, ki so sami odgovorni za svoje vsakdanje življenje. [Blickpunkt Latin America](https://www.blickpunkt-latein Amerika.de/artikel/apac-brasiliens-gefaengnisse-ohne-violent/) poudarja, da ta alternativna oblika zapora kaže impresivne rezultate s stopnjo recidivizma le 15 odstotkov.
Marlon Samuel da Silva, nekdanji zapornik, ki je skoraj 12 let preživel zaradi trgovine z mamili, deli svoje pozitivne izkušnje v APAC, kjer je izkusil svobodo, skupnost in spoštovanje. Kljub grozljivim poročilom iz ustanov, kjer sta prenatrpanost in nasilje nekaj običajnega, model APAC ponuja obetaven pogled na humano upravljanje zaporov. S finančno podporo brazilske vlade in EU APAC rastejo in bi lahko služili kot model za reformo brazilskega zaporniškega sistema.