Demonstracija proti prepovedi nošenja otroških naglavnih rut povzročila politično razburjenje v Avstriji!

Demonstracija proti prepovedi nošenja otroških naglavnih rut povzročila politično razburjenje v Avstriji!

V petek popoldne so potekale demonstracije proti načrtovani prepovedi nošenja naglavnih rut za dekleta, mlajša od 14 let. Dogodek je organiziralo IT podjetje, ki je na stran priklicalo okoli 300 udeležencev. Kljub velikim pričakovanjem se je zbralo le okoli 100 ljudi, ki so protestirali proti načrtom semaforizirane koalicije, ki jo sestavljajo SPÖ, ÖVP in NEOS. Napoved demonstracij je že vnaprej povzročila ostre politične odzive.

Generalni sekretar ÖVP Nico Marchetti je demonstracije ostro kritiziral in jih označil za "klofuto vsakemu pokončnemu demokratu". Pokazal je "ničelno toleranco" ljudske stranke do nasprotnikov prepovedi nošenja otroških rut. Tiskovna predstavnica Freedom Family Ricarda Berger je prav tako kritizirala vladne stranke in pozvala k razširitvi prepovedi na vse študente, učitelje in negovalce. Naglavno ruto vidi kot simbol političnega islama in poziva k jasnejšim ukrepom glede tega vprašanja.

Politične in socialne napetosti

Načrtovana prepoved nošenja rut naj bi začela veljati v prihodnjem semestru in velja za zasebne in javne šole do osmega razreda, torej do 14. leta starosti. Islamska verska skupnost v Avstriji (IGGÖ) je že kritizirala splošno prepoved in vidi muslimane pod splošnim sumom. Prejšnjo prepoved nošenja rut iz leta 2020 je ustavno sodišče razveljavilo, ker je kršila načelo enakosti. Pravniki se bojijo, da bi novi predlog zakona lahko kršil tudi to načelo.

Cilj zakona je okrepiti samoodločbo mladoletnih deklet v šolah. Lisa Neuhauser, tiskovna predstavnica zveznega ministrstva za Evropo, integracijo in družino, opisuje "otroško naglavno ruto" kot simbol zatiranja. Zaskrbljujoče pa je, da prepoved ne velja za druge verske simbole, kot sta judovska jarmulka ali sikhski turban, kar sproža vprašanja o različni obravnavi verskih simbolov. Amnesty International je prepoved označila za kršitev pravic muslimanskih deklet in izpostavila neenako obravnavo njihove vere.

Verska svoboda in načelo enakosti

V okviru te razprave je pomembno upoštevati pravni okvir. 4. člen temeljnega zakona zagotavlja svobodo veroizpovedi v Nemčiji, pri čemer ima vsaka oseba pravico do nošenja verskih simbolov, kot je naglavna ruta, če je to prostovoljno. Hkrati 3. člen omejuje prepoved diskriminacije z zagotavljanjem enakosti pred zakonom. Ko gre za predpise v javnih službah, ki omejujejo nošenje naglavnih rut pri javnih uslužbenkah in učiteljicah, se kot razlog pogosto navaja nevtralnost države.

Kljub temu kritiki trdijo, da takšni predpisi kršijo versko svobodo in enakost spolov. Odločitve sodišč, zlasti tiste zveznega ustavnega sodišča, so odločile, da je nošenje naglavne rute na splošno dovoljeno v javnih službah, če ne škoduje uradnim dolžnostim. Te pravne in družbene razsežnosti razprave zahtevajo spoštljiv dialog o naglavni ruti in njenem pomenu v današnji družbi.

Sedanja polemika o prepovedi nošenja naglavnih rut poudarja napetosti v avstrijski družbi glede verskih simbolov v javnih prostorih in predstavlja izziv za politične odločevalce.

Za več informacij o političnih odzivih na demonstracije in družbenih posledicah načrtovanega zakona preberite tudi Cosmo, Dunajski časopis in Wadaef.