Boj za molilnice: šole v Berlinu na sodišču!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Društvo za svobodne pravice toži proti prepovedi molitve v šolah v Berlinu, da bi pomagalo muslimanskim učencem.

Die Gesellschaft für Freiheitsrechte klagt gegen Gebetsverbote an Schulen in Berlin, um muslimischen Schülern zu helfen.
Društvo za svobodne pravice toži proti prepovedi molitve v šolah v Berlinu, da bi pomagalo muslimanskim učencem.

Boj za molilnice: šole v Berlinu na sodišču!

Razprava o verskih praksah v šolah postaja vse pomembnejša. Društvo za državljanske pravice načrtuje tožbo proti prepovedi molitve v šolah pred berlinskim upravnim sodiščem. Ta pobuda temelji na berlinskem državnem zakonu proti diskriminaciji in bi lahko imela daljnosežne posledice za oblikovanje verskih praks v izobraževalnih ustanovah. V tem kontekstu je ravnatelj šole iz Berlin-Mitte, ki ostaja anonimen, poročal, da se številni ravnatelji šol v središču mesta soočajo s poizvedbami o molilnicah in učencih, ki molijo. O teh izzivih se vse pogosteje razpravlja v šolski skupnosti.

Vsenacionalna raziskava združenja za raziskovanje deradikalizacije je pokazala, da se več kot tretjina udeležencev sooča z verskimi izzivi v vsakdanjem šolskem življenju. Težave segajo od težav, povezanih z verskimi prazniki in postom med ramadanom, do ustrahovanja študentov, ki se ne držijo islamskih pravil oblačenja ali prehrane. Osupljivo je, da je imela četrtina anketiranih izkušnje z »islamističnimi stališči ali izjavami«. Posebno zaskrbljujoče je povečanje števila antisemitskih incidentov v šolah, ki so se pogosteje pojavljali od napada Hamasa 7. oktobra 2023 in kasnejše vojne v Gazi.

Verska raznolikost v vsakdanjem šolskem življenju

Ustanovitev molitvenih prostorov in upoštevanje časa molitve za muslimanske študente se zdi vse bolj potrebna. Ravnatelj je očital, da obstoječa informativna brošura »Islam in šole«, ki obstaja že 16 let, ne odraža več ustrezno aktualnih problemov. Ta razvoj poudarja vse večjo potrebo po boljšem vključevanju verskih potreb v vsakdanje šolsko življenje.

Drugi vidik tega vprašanja je diskriminacija, ki jo mnogi ljudje doživljajo zaradi svoje verske pripadnosti. Po mnenju Agencije za preprečevanje diskriminacije morajo delodajalci zagotoviti, da ni diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja. Splošni zakon o enakem obravnavanju (AGG) prepoveduje takšno diskriminacijo, vendar so zlasti muslimanke, ki nosijo naglavno ruto, v delovnem življenju pogosto v slabšem položaju. To se na primer pozna pri vprašanju, ali jih vabijo na razgovore za službo ali jih prosijo, naj slečejo ruto.

Družbene spremembe in odgovornost

Odgovor na vprašanje, kako se je mogoče spopasti z versko raznolikostjo v izobraževalnem sistemu in na delovnem mestu, je družbeno zelo pomemben. Boljša ozaveščenost in spoštljiv pristop do verskih praks vseh učencev in zaposlenih sta nujna koraka za preprečevanje diskriminacije in spodbujanje harmoničnega sobivanja. Dogajanje v Berlinu ni le lokalni pojav, ampak odraža širšo družbeno spremembo, ki bi morala biti deležna pozornosti tudi v drugih delih Nemčije in sveta.

Videli bomo, kako se bo razvijal sodni spor glede molilnic v šolah in kakšne zaključke je mogoče iz njega potegniti za vključevanje verskih praks v izobraževalne ustanove. Prihodnji meseci bodo ključni za razjasnitev teh pomembnih vprašanj.

Več informacij o diskriminaciji na podlagi vere lahko zainteresirani obiščejo na spletni strani Društva za državljanske pravice ( exxpress.at ) ali protidiskriminacijska agencija ( antidiscriminationsstelle.de ) obisk.